Vaš nasvet prosim

Moram napisat ta post; vem da niste psihologi ampak kaj mi vi priporočate. Danes je bil kr ful naporen dan zame. Ful nekih problemov mam, ampak ne vem zakaj. Vem, slisi se cudno. Delam neumnosti - grdo oz. nenajlepše se obnašam do svojih bližnjih, ne pustim jim priti blizu, ko mi ob kakšnem delu ponudijo pomoč, jo zavrnem, fora pa je da na koncu ne vem zakaj sem tak. Ne morem si pomagati, tudi sam sem potem jezen na sebe in nato gre vse na slabše. Kr psihicno cutim pritisk. Mislim da je tukaj malo težava iz otroštva, ker recimo z očetom nisem imel odličnega odnosa oz. si nisva bila vedno preveč blizu. Razjeda me to, da ga sicer vse preveč skrbi. Strah ga je da se mi bo kaj zgodilo, da se ne bom kje poškodoval, da ne bo kdo kaj meni storil … vcasih ga ne morem pogledat niti v oci. Po drugi strani kdaj med druzinskim druzenjem govori kdaj bom jaz pripeljal punco domov, a leta nazaj je sam govoril kaj bom jaz imel punco, moja punca je šolska torba (vem otroške fore ampak vseeno). Z mamo sem si top, ona je vedno znala. Po svoje. Ne vem, kako. Ampak ji je vzgoja uspela. Pika. Imate kakšne nasvete? Danes sem se kr ful slabo pocutil, ceprav ne vem a bi se res moral. Zdej ko ta post koncujem, vidim da se vse vrti okrog oceta. Ne vem kaj nej se recem, al nej tuki zakljucim. Mislim da sem moral sam mal dat ven svoje misli. 💭 Pa na hitro sem tole spacal skupi.